AMORE.

 

Kaj definira veliko ljubezen? Je to časovno trajanje, stopnja intenzivnosti čustev ali preprosto tako velik čustveni vložek, ki se nam nikoli ne obrestuje in zaradi tega povzroči pravo opustošenje? 

Nikoli nisem nameravala tukaj pisati o ljubezni (ali odnosih), mogoče prav zaradi tega, ker sem ji (pre)dolgo posvečala preveč pozornosti. Posti naj bi bili namenjeni le aha-momentom pri najdbi pravega para salonarjev (teh).

Ampak o čem naj pišem ob koncu leta, če ne o tem, kar je leto zaznamovalo. In potem me je zadelo-celotno leto je bilo predvsem sprehod po peščenih sipinah ljubezni-veliko truda za malo učinka. In ker je ta trud največkrat mentalen, saj se vse stvari, ki si jih ženska z veliko domišljije lahko domisli, enostavno ne morejo zgoditi, je bilo še toliko hujše-ogromno izgubljene energije. Ne me narobe razumeti, nikoli mi ni žal, za kar se zgodi, ker (romantično) verjamem, da se vse zgodi z razlogom. Ni mi žal optimizma, četudi ni bil upravičen, ampak vseeno si stoično priznavam-koliko izgubljene energije. In četudi se imamo za moderne karieriste, racionalneže in v skrajnih primerih cinike, opažam, da se s komerkoli in kjerkoli pogovarjam le o odnosih. Kako zanimivo. Vse se začne in konča pri isti stvari, ne? Le da ima številna imena.

Kljub neizmerni ljubezni do Rossijevih čevljev in dolgih šivonastih oblek v pudrastih odtenkih, si ne morem pomagati, da ne bi včasih strasti do mode pomešala med druge vrste strasti. In potem - vprašaj nad glavo- le kaj je šlo narobe? Bi morala biti pridna punca ali malo manj pridna? Bi morala biti bolj odločna in agresivna kot pravijo (poročene ali skoraj poročene) prijateljice? Bi mogla prositi, vztrajati za vsako ceno? Biti bolj ponosna ali manj(zanimivo kako nasprotujoči so si včasih nasveti). In potem se razbije še zadnji mit-v novi italijanski Elle preberem članek o ženi, ki je ponovno pridobila izgubljenega moža s tem da ni naredila-nič. Pasivna je bila. In je kar prišel nazaj. Pha, in mene se vsi kritizirali, ker nisem v besu razbila kakšnega krožnika.  

In potem, ko se ti stvari ne izidejo prideš do neobhodne dileme, kako naprej?

Should it be: eat pray love or drink play f...? 

Slednje knjige sicer nisem prebrala, zato mi oprostite, če uporabljam njen naslov v takem kontekstu(yes, I am judging the book by it's cover).

Resnica je najbrž nekje vmes. Očitno vse (tehnike)delujejo-ali pa nobena.

No, in kaj je bistvo tega premlevanja? Closure. Vsaj navidezni, tako se lažje začne novo leto. 

In predvsem zato, ker se trenutno umikam iz bojnega polja. Ne, ker bi se vdala-v naslednjem letu moram enostavno izbojevati drugačne bitke. In ker pravijo, da se zarečenega kruha največ poje-nič hudega-pozitivna presenečenja so vedno dobrodošla.

In če ste vi še kar v ljubezenskem viharju(uh madona koliko prispodob), potem vam nesebično odstopim nekaj nasvetov. 

1. Prava ljubezen je tista, pri kateri srce in pamet govorita isto stvar.

2. Pravijo, da je ljubezen slepa. Verjemite mi, nič nima bolj ostrega vida kot prava ljubezen. Ljubezen ima najbolj oster vid na svetu. Odvisnost je slepa, navezanost je slepa, zaljubljenost je slepa...ne imenujte jih ljubezen. (anonimni)

3. Če se partner vede tako, da čutite močno trpljenje, vendar še naprej ostajate v odnosu, potem je to prava neumnost, ne pa prava ljubezen (Z. Milovojević, Formule Ljubezni)

4. In še najboljši nasvet, ki sem ga dobila nekoč v trenutku resnične srčne bolečine:" Lida, zaboga, nisi še pod zemljo. Še vedno dihaš, še vedno ti kri teče po žilah. Tira fuori le p... Lida*. Ne boš verjela, kako zelo močno se boš počutila." 

In ko sem še vedno hlipala(" Ampak nočem ga izgubitiiiiii...").

"Ah, prava reč. Izgubiš njega in dobiš sebe." 

Saj pravim. Najboljši nasvet ever.

Lahko ste poročeni, zaročeni, samski ali in a complicated relationship. Vendar ohranite strast. In optimizem. In jaj.. . Pa vam v naslednjem letu ne bo nič manjkalo.

p.s.In hvala, ker berete. Bless you :*

*V dobesednem prevodu : "Pokaži jaj.... Lida."

HAPPY NAILS

 

Sicer preveč popleskani nohtki niso po mojem okusu, se mi pa zdi tale dvobarvna sprememba čisto fajn...Težko vam razložim tehniko-jaz sem enostavno čez temni lak(Mavala Marrakesh) narisala polkrog ob spodnjem robu(Chanel Inattendu) in očistila lak s kože s palčko namočeno v odstranjevalec laka. Ne preveč natančno, ampak za prvič bo ok-naslednjič pa si mogoče privoščim pravo manikuro, kjer se mi ne bo treba matrati(z desno roko risanje še gre, z levo pa malo manj-približno trikrat sem popravljala haha).

last photo: the cherry blossom girl

THE WOMAN WHO READ TOO MUCH

Pretekla sta dva tedna(trajala sta celi dve sekundi), kjer moj vsakdanjik ni bil najbolj zanimiv. Predvsem sem prakticirala SSB(secret single behavior), za katerega velja, da je zanimivo predvsem za osebo, ki ga prakticira in manj za neudeležence(glej SATC). In če vam je padlo na pamet karkoli pikantnega, ne, žal, samo knjige. Knjige, spanje, risanje, podprto z občasnimi sladolednimi inputi, kratkimi sprehodi in eno savno. 

In danes-znamenje-po dežju in megli končno sonce, kar pomeni, vstani in se pretegni, dovolj je bilo iskanja miru, you're not eighty years old! 

In če bi se že morala definirati v eni povedi, bi se ta trenutno brala tako:

LIDA

la donna che leggeva troppo

Ker pograbim vsak časopis, revijo in knjigo in ker včasih ne zaspim do treh ponoči, ker dobesedno padem v eno knjigo. To se mi že dolgo ni zgodilo. Tako tudi lažje pišem in razmišljam, z veliko več jasnosti in sproščenosti. Čeprav, lahko kdo sploh preveč bere?

Prejšnjič sem napisala, da prave knjige pridejo ob pravem času. Tukaj je dokaz;

 

Vendar ne morem trditi, da so se mi knjige, ki sem jih prebrala kot odrasla ženska, tako vtisnile v dušo kot tiste, ki sem jih prebrala kot otrok. Še vedno verjamem v zgodbe. Še vedno zatopljena v dobro knjigo pozabim na ves svet. Vendar je zdaj drugače. Knjige so zame še vedno najpomembnejše. Ne morem pa pozabiti, da so bile nekoč še bolj banalne in pomembne hkrati. Ko sem bila otrok, so bile knjige vse. Zato v sebi vedno nosim nostalgično hrepenenje po izgubljenem užitku, ki so mi ga dajale knjige. To ni hrepenenje, pri katerem pričakuješ, da se bo izpolnilo.

Trinajsta zgodba(Diane Setterfield)

Cel kup zvezkov imam v svoji sobi. Starih, porumenelih, zmečkanih, umazanih, popackanih, porisanih in popisanih s telefonskimi številkami ali naslovi; zvezki, ki so živeli z mano, pri čemer moram seveda pripomniti, da nisem kdove kako skrbna in čista...

Zadnji, peščene barve, je še skoraj nov, komaj začet, kakšnih deset strani, ne več. Skrbno pazim nanj. Ne rečem si kot za druge: če ga slučajno izgubim, ni nič hudega, saj imam domišljijo.

Coco Dias ali Zlata Vrata(Brina Svit)

Dva odstavka dveh pisateljic, ki sta z njimi opisali del mene.

dress worn as a top: see by chloe

jeans: levi's

boots: unisa

jewelery: some old, leaf earrings from florence

nailpolish: chanel inattendu

FRIDAY I'M IN LOVE (WITH THESE GIFTS)

book Eleganca ježa(Le Herisson) by Muriel Barbery; CD ličila; eau de toilette L'Occitane Fleur Cherie; Reiss Boyce shirt; MiuMiu wallet; Elizabeth Arden Eight Hour Cream

- knjiga; ker sem se pred par meseci jezila, zakaj ni prevedena v slovenščino in voila-hočem jo

- CD ličila; ker je moja torbica z ličili na pol prazna in ker si tega sama nikoli ne bi kupila(je pa tako zelo lepooooo-in polovica cene je prav embalaža, pa saj to veste)

- parfum; ki ga tudi ne rabim, vendar je moja torbica po pošpricanem listku dišala še pet dni in ker imam rada parfume, ki dišijo optimistično

- Reiss srajčka, ker ne morem nehat misliti nanjo(in to ponavadi pomeni, da bom nekako prišla do nje)

- MiuMiu denarnico; predraga, obviously, vendar si ne kupim nove, dokler ne bo podobna tejle

- Eight Hour Cream; ker deluje

Strinjam se s tistim, ki je nekoč rekel, da moramo podarjati stvari, ki si jih oseba nikoli ne bi sama kupila. Zato sledim isti logiki;)

Tako, zdaj se lahko vrnem k risanju diplome. Trenutno sva z arhitekturo na bojni nogi-počutila se je zanemarjena vse predolgo in matra jo ljubosumje, ker hvalim samo blago in podobno. Tako, da morava začeti skoraj na začetku in kreativni proces vse predolgo traja:) No, samo še kavo prej spijem. In pojem čokoladni muffin;)

PIRELLI 2011

No, pa je minil. November. Po tistem, ko sem določene stvari spustila iz rok, se je vse skupaj odvrtelo z veliko hitrostjo-skoraj mesec dni nerazmišljanja, novih dogodkov, znova obujenega socialnega življenja, nekaj smeha, nekaj solz. In sem spet doma(v trenirki, a z malo make-up-a in parfuma, čisto malo, zase). Za ravnovesje; prej malo kaosa, zdaj spet malo miru, dokler se v drugi polovici decembra (mogoče) vse skupaj ne ponovi. Spet je treba najti rutino za računalnikom, premisliti o tem, kaj bo Dedek Mraz prinesel vsem, ki so bili letos pridni in (predvsem) potrpežljivi, hkrati pa je to najbolj idealen čas za branje in sanjarjenje. Prave knjige vedno pridejo ob pravem času. Tako sem v eni sapi prebrala Trinajsto zgodbo in včeraj pozno zvečer, priznam, skoraj z nezanimanjem odprla Coco Dias ali Zlata vrata Brine Svit. In prebrala do polovice, konec me čaka danes zvečer.

In ker sem zlato in podobno že omenjala, je ravno pravi dan za objavo nekaj fotografij iz zakulisja snemanja novega Pirellijevega koledarja. Tokrat skoza objektiv kuka sam Karl, in meni je vse skupaj zelo všeč-mitologija spada k romantični duši, kot sem sama:)

Med modeli najdemo tudi Dario W., Heidi Mount, Laro Stone, Isabeli Fontana, igralko Julianne Moore, Natasho Poly, eden od fantov je Baptiste Giabiconi, zelo priljubljen Karlov model.

G. Lagerfeld o koledarju pravi: " The Pirelli Calendar is a myth, a tribute to the woman..." in o kraju snemanja, svojem pariškem studiu; " My studio’s aseptic: it’s all work, and that’s it. There’s nothing shady about it. What I love about the Greek myths is they don’t need fishnet stockings and lace to arouse themselves: it’s just carnal, with no frills. High heel shoes and suspender belts…Helmut Newton’s done all that better than me."

Z veseljem bi ga obesila na zid. Koledar, ne Karla. 

from style. it, fashionising.com, alafoto.com

ELLE N.1

 

Stylingi, ki sem jih septembra poslala na Elle IZZIV... ne vprašajte, koliko bi vse skupaj stalo:) Internetna izbira je pestra in dokler ne vtipkate številke Vise, je vse dovoljeno:)

p.s. huuuuuge thanks to my new followers...:*

I AM A LADY

dress: custom made

belt: patrizia pepe

shoes: sergio rossi

socks: calzedonia

 I've realised(after seeing this photo), why ladies shouldn't sit that way...thank g. (and Eva) for photoshop :) And how cool is my nailpolish?

TOP 9 LATELY

credit: style.it, interior design, the sartorialist, justjared, style.it, marie claire it(dec 2009), fydigt by frida, ?

BLUE TONED

shoes giuliana(?)

jeans oviesse

cape (my mum's)

other vintage or old

Note to self: relax when someone is taking a photo of you. Otherwise you'll look tense (and weird:)
photo: 5ra

ELLE STILSKI IZZIV

Očitno sem bila preveč vznemirjena, da bi lahko naredila kako dobro fotko. Zato jih objavljam le nekaj, ostalo pa si poglejte pri Ekoasu, ki se je spretno sukal v zakulisju(preveč nerodno mi je bilo, da bi šla pozdravit-drugič bom, obljubim!), ali na spletni strani elle.si.

Z eno malo izjemo, ki je ne bom omenjala, da si ne pokvarim navdušenja(ah neke stvari se res zgodijo samo meni, shit shit), sem se imela krasno. Začeli smo že ob 12h, make-up, frizure, fitting, malica, pa spet popravki, generalka, pa še ena generalka, kava...in potem aaaaa petnajstminutni adrenalin. Punce-stilistke so bile super, končno vem, zakaj se na posnetkih zakulisja vseh modnih revij vsem tako mudi, manekenke so bile čudovite(sigh), slikala sem se z Lorello, ki ima najbolj prijazen nasmeh ever in oh in sploh in I WANT TO WORK IN FASHION! Še na en fashion week grem in sem za vedno hooked. Čestitke Sandri za zmago!

video HERE 

1st photo elle.si, ostalo moj mali fotoaparat

CAOS CALMO

Pustimo ob strani čustvene izlive in filmsko glasbo. Ravno sem se vrnila v mirni kaos (oksimoron, vem) mestnega življenja in že mi je pošten prehlad spodsekal noge. Med ponedeljkovim tekanjem po trgovinah, vsa prešvicana in z rdečim nosom, najbrž nisem naredila najbolj modnega vtisa. Je pa (izvirno) stiliranje težje, kot se zdi na prvi pogled. In da bi v prvih korakih udejstvovanja v modnem svetu resnično uživala, moraš nekatere stvari odmisliti(npr. kritike :).
Intermezzo; rada bi poudarila, da tale blog nikdar ni bil mišljen kot kraj, kjer bi udrihala čez kogarkoli, vedno sem za konstruktivno kritiko, ampak ne na silo. Predvsem želim, da ne bi bilo moje pisanje o modi (ali čemerkoli drugem) preveč resno. So blogerji, ki so na tem področju dosti bolj podkovani in pišejo tako, da ti dajo misliti. Jaz skušam vedno stvari prikazati in nanje gledati z malo (samo)ironije. Vedno me je vleklo v vode modnega sveta, vendar se zaradi tega še nimam za strokovnjakinjo, kje pa, še nikdar se nisem nikomur predstavila kot stilistka(pa tudi pri besedi blogerka se mi ustnice malo zavihajo navzgor):) Cenim pa vsakakršnjo (modno) izkušnjo, rada jo predebatiram, rada iz nje izvlečem pozitivno in to je to. Če me kdo karkoli pametnega nauči ali mi da konstruktiven nasvet, ga z veseljem sprejmem, če pa obstajata dve stvari, ki ju ne prenesem, sta to pokroviteljstvo in pretiran attitude.

Ampak to ni bilo bistvo današnjega posta. Hotela sem omeniti, da kljub oboževanju nekaterih posebnih modnih kosov, se sama pri ustvarjanju garderobe naslanjam predvsem na znamke in bloge, ki gradijo na zelo osnovnih kosih, ki niso nujno modni. Recesija pač dela svoje; tudi pri shoppingu je treba biti previden in misliti vnaprej:) 

Vse punce s severa, s svojimi čudoviti lasmi, nikoni in spalnicami s krasno svetlobo, so tako kul. Če ne bi bilo blogerk, nikdar ne bi vedela za Acne in nikdar se ne bi zagledala v zadnji par nizkih škornjev, podobnih modelu pistol(dobila sem jih za 9 evrov, juhu). Oprezam za vsemi znamkami, revijami in blogi, ki ti znajo prikazati par podobnih izgledov. Ker se tako naučiš misliti, s katerimi kosi lahko narediš petnajst kombinacij. Modern minimalism z dodatkom osebnosti-k temu stremim vsaj v zadnjem času. 

in p.s. Komaj čakam četrtkovo Elle modno revijo. Zaenkrat, splošno gledano, zelo uživam.
p.p.s. vmes sem morala vriniti tudi par interierjev s podobno filozofijo:)

items: jacket stella mccartney, skirt vionnet, everything else reiss

nyheter24.se/modette/, carolines mode, trendenser.se/2010/, emmas.blogg.se/

NO...I WON'T TELL YOU YOUR COLOUR. STOP ASKING.

Se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki čisto naključni situaciji slišali določeno melodijo, ali pa je nekdo nekaj nedolžnega pripomnil in vaša reakcija je bila oči polne solz in kepa v grlu, čeprav se vam sploh ni zdelo, da ste žalostni? Zelo nadležno. Zgodi se vedno v "nepravem" trenutku.

Meni se je nazadnje zgodilo, ko sem slučajno naletela na že skoraj pozabljeno melodijo soundtracka iz filma The Village. O-bo-žu-jem ta film. Ker je romantičen na tisti nestereotipni način. Ker me je prestrašil, brez, da bi nekdo nekomu žagal ude z motorko. Ker je poln simbolike in ker me je presenetil. In zakaj mi je tako noro všeč soundtrack? Preberite znova zgornji odstavek. 

Predvsem pa pomaga pregnati novembrsko melanholijo s tem, da me samodejno prestavi v jesenski gozd, ki tako lepo diši, z božajočimi sončnimi žarki na obrazu, ki povzročijo občutek hrepenenja. Zaradi tega filma sem si zaželela imeti rdeči plašč(in sem ga tudi dobila). In zdaj si želim še rdeče čevlje.

 

A CAR OR A DRESS?

Mislim, da sem antipatijo do novembra nekoč že omenila. Vsako leto se igram enako miselno igrico-kako spremeniti stereotip o meglenem mesecu, v katerem dež ne pada, temveč nekako prši in mraz ni poživljajoč, temveč tak, da ti počasi leze v kosti-v nekaj drugega. In zato si mesec popestrim z malo barvne šok terapije, in letos se v moji inspiration mapi nabirajo samo podobe zlata pomešanega z rdečo z nekaj nevtralnimi odtenki. Mogoče zopet prehitevam in norim v december. In vendar vse to v decembru izpade samo po sebi umevno, pričakovano, scontato, kot rečejo Italijani, medtem ko v novembru predstavlja klic po pojemajoči svetlobi in toploti. 

In prosim, pozorno si oglejte čudovito obleko A. Mcqueena. Ko sem jo našla med artikli strani Net-a-Porter, sem se skoraj zvrnila s stola, ne samo zato ker se mi zdi skoraj nezaslišano prodajati tako obleko po pošti, temveč tudi zato, ker stane 8000 evrov in JE RAZPRODANA. IN MENI SE TO SPLOH NE ZDI NEZASLIŠANO. Tako obleko postaviš doma v stekleno omaro. Čisto zlahka se odpovem avtu(in če vam je enačba moda=umetnost tuja, se vam najbrž zdi taka trditev nezaslišana:)). Je pa tudi res, da ne vozim:).

dress AM via Net-a-Porter, coco rocha's appartment via vogue.com, chloe add, marni ring, fashion gone rogue

NOTION

Tako je-trenutno sem v tistem obdobju, ko nič ne pomaga. Vsi preprosti užitki nimajo več pravega učinka. Razvade se opuščajo same od sebe. Ne pomaga tista knjiga, ki te vedno spravi v bojevito stanje. Naveličana sem čokolade. Sex & the City znam na pamet(prisežem). 

In vendar vem, zakaj gre. Pomeni, da se stvari spreminjajo. Brez drame, joka, besnenja in načrtovanja. Ne pomaga napisan urnik, spremembe na post-it listkih, nova frizura. In vendar, verjemite, se stvari dogajajo. Kot nekakšno zatišje pred nevihto, ko se čuti varljiv mir, medtem ko je v zraku in v tebi naelektrenost. In ne moreš narediti drugega, kot, da čakaš.

Podobno je zadrževanju sape, veš, da boš prej ali slej izdihnil, ne veš pa zagotovo, v katerem delčku sekunde se bo zgodilo.

In to se zgodi, ko vse spustiš iz rok, rečeš k vragu, lebdiš nekaj časa v zoni somraka in potem pride preobrat, ne zato, ker ga načrtuješ, ampak ker DRUGAČE SPLOH NE GRE.
Izdih.

LIFE FROM ONE WEEK

 

foto 1/2

Čeprav sem v zaostanku, moram omeniti Orgijo stila v UV črnini, dogodek prejšnjega tedna, ki se je zgodil v klubu K4 v Ljubljani. Ne samo, da je bil šov zanimiv, že cel dan sem bil polna pričakovanja, ker sem se po doooolgem času veselila vrnitve v svet mladih, življenja polnih posameznikov(ki radi pijejo, plešejo in se modno udejstvujejo) in tega, da lahko slečem trenirko in si nadenem novo verižico(s pripadajočim outfitom, da ne bo pomote, ne samo verižico!), ki sem jo nekje staknila za celih 5 evrov(in potem dobila ogromno komplimentov). Pač eden tistih večerov, ko greš najprej na en žur(in spoznaš samo zanimive in zelo prešerne študente) potem na drugi, in prideš ob 5h domov. In življenje je lepo. Ker sem sebična, sem hotela omeniti predvsem, kako sem se imela jaz, več o samem dogodku, s precej boljšimi fotkami za spremstvo pa kliknite SEM.

foto 3/5/6

Po dogodku sem skočila na faks na korekture za diplomo(v nastajanju že dalj časa) in nazaj v svoje trenirkasto življenje. Ki se vrti od: priprav na pisanje diplome(urejanje delovnega prostora, štimanje programov na računalniku, kave s prijateljico), kave s še eno prijateljico, dekoriranje nove spalnice in čisto preveč razmišljanja o stvareh, ki se nikoli ne spremenijo in ti vzamejo ogromno energije. Kakorkoli, povejte mi, če ni jakna s slike 5 nekaj najbolj fantastičnega, kar ste kdaj videli. Usnje, rese in ovčka za podlogo; iz mamine omare. But there is a catch- v njej-ker mi je prevelika in ima podložena ramena- izgledam kot igralec rugbyja. Damn! Se pa zato raje sprehajam s torbico Grošelj, ki mi jo je velikodušno odstopila bratova punca(thank you!).

foto 4/7

Vikend sem preživela v Bosni pri sorodnikih. Neverjetno, ampak že dolgo se nisem tako sprostila; ne vem, kakšne so vaše izkušnje z izleti v bivše YU države...Predvsem je lepo videti ljudi, ki jih nisi videl že dolgo, potem je seveda ogromno kave in obiskov, hrane, in smeha(družina po očetovi strani ima neverjeten smisel za humor). In kakršni koli stereotipi že obstajajo, mene tam nihče ni vprašal kdaj se mislim poročiti. Zadnja fotografija je iz očetove rojstne hiše, preko 100 let stare čudovite mini bajtice, kjer zdaj prebiva njegova zabavna sestrična. Včasih najdeš mir tam, kjer ga najmanj pričakuješ. In prineseš domov zelo trendy stvar-maculato copate, edino stvar s takim potiskom, ki si jo drznem nositi. Kot je Eva* nekoč napisala: "Leopard print is benign in small doses."

*Eva iz Eva Internazionale, zdaj Dressful

BLOGLOVIN'

Yaaay, everyday there are more of you checking out Lida's Likes, I just wanted to say that from now on you can follow me on Bloglovin'(just click on the icon on your right). I appreciate every single visit and comment!Thank you X

TODAY IN MY HEAD

MOI, A STYLIST?

Imam super novico, ki me spravlja v dobro voljo že nekaj tednov-izbrana sem med deset finalistov stilskega izziva revije ELLE in trgovine Kastner&Ohler. VI lahko izberete spletnega zmagovalca med desetimi stylingi (vsa navodila dobite TUKAJ), na zaključni modni reviji 18. novembra pa bo znan končni zmagovalec(držite pesti:). Včasih nisem bila tako pogumna, zdaj pa moram priznati, da se izplača prijavljati na natečaje in podobno, ker se brez kakršnega koli vložka enostavno nič ne zgodi! In vsaka izkušnja prav pride!

pozor, glasujete lahko samo preko facebooka, lahko pa zadanete tudi nagrado...splača se! 

thanks X

WORK IN PROGRESS

Hopefully, someday it will have the look and the feel of the first four interiors, for now I'm posting just a few photos...I already have a bed with fashion magazines under it, but I'm still searching for a lamp, rug, curtain and bed linen. I'm so excited, the space is small but the light in the morning, ah, just fantastic!

Sorry for the lack of posting, am I the only one who doesn't keep track of time?? 

photo 1,2,3,4 from elle decor(?), desiretoinspire,this is glamorous