AMORE.

 

Kaj definira veliko ljubezen? Je to časovno trajanje, stopnja intenzivnosti čustev ali preprosto tako velik čustveni vložek, ki se nam nikoli ne obrestuje in zaradi tega povzroči pravo opustošenje? 

Nikoli nisem nameravala tukaj pisati o ljubezni (ali odnosih), mogoče prav zaradi tega, ker sem ji (pre)dolgo posvečala preveč pozornosti. Posti naj bi bili namenjeni le aha-momentom pri najdbi pravega para salonarjev (teh).

Ampak o čem naj pišem ob koncu leta, če ne o tem, kar je leto zaznamovalo. In potem me je zadelo-celotno leto je bilo predvsem sprehod po peščenih sipinah ljubezni-veliko truda za malo učinka. In ker je ta trud največkrat mentalen, saj se vse stvari, ki si jih ženska z veliko domišljije lahko domisli, enostavno ne morejo zgoditi, je bilo še toliko hujše-ogromno izgubljene energije. Ne me narobe razumeti, nikoli mi ni žal, za kar se zgodi, ker (romantično) verjamem, da se vse zgodi z razlogom. Ni mi žal optimizma, četudi ni bil upravičen, ampak vseeno si stoično priznavam-koliko izgubljene energije. In četudi se imamo za moderne karieriste, racionalneže in v skrajnih primerih cinike, opažam, da se s komerkoli in kjerkoli pogovarjam le o odnosih. Kako zanimivo. Vse se začne in konča pri isti stvari, ne? Le da ima številna imena.

Kljub neizmerni ljubezni do Rossijevih čevljev in dolgih šivonastih oblek v pudrastih odtenkih, si ne morem pomagati, da ne bi včasih strasti do mode pomešala med druge vrste strasti. In potem - vprašaj nad glavo- le kaj je šlo narobe? Bi morala biti pridna punca ali malo manj pridna? Bi morala biti bolj odločna in agresivna kot pravijo (poročene ali skoraj poročene) prijateljice? Bi mogla prositi, vztrajati za vsako ceno? Biti bolj ponosna ali manj(zanimivo kako nasprotujoči so si včasih nasveti). In potem se razbije še zadnji mit-v novi italijanski Elle preberem članek o ženi, ki je ponovno pridobila izgubljenega moža s tem da ni naredila-nič. Pasivna je bila. In je kar prišel nazaj. Pha, in mene se vsi kritizirali, ker nisem v besu razbila kakšnega krožnika.  

In potem, ko se ti stvari ne izidejo prideš do neobhodne dileme, kako naprej?

Should it be: eat pray love or drink play f...? 

Slednje knjige sicer nisem prebrala, zato mi oprostite, če uporabljam njen naslov v takem kontekstu(yes, I am judging the book by it's cover).

Resnica je najbrž nekje vmes. Očitno vse (tehnike)delujejo-ali pa nobena.

No, in kaj je bistvo tega premlevanja? Closure. Vsaj navidezni, tako se lažje začne novo leto. 

In predvsem zato, ker se trenutno umikam iz bojnega polja. Ne, ker bi se vdala-v naslednjem letu moram enostavno izbojevati drugačne bitke. In ker pravijo, da se zarečenega kruha največ poje-nič hudega-pozitivna presenečenja so vedno dobrodošla.

In če ste vi še kar v ljubezenskem viharju(uh madona koliko prispodob), potem vam nesebično odstopim nekaj nasvetov. 

1. Prava ljubezen je tista, pri kateri srce in pamet govorita isto stvar.

2. Pravijo, da je ljubezen slepa. Verjemite mi, nič nima bolj ostrega vida kot prava ljubezen. Ljubezen ima najbolj oster vid na svetu. Odvisnost je slepa, navezanost je slepa, zaljubljenost je slepa...ne imenujte jih ljubezen. (anonimni)

3. Če se partner vede tako, da čutite močno trpljenje, vendar še naprej ostajate v odnosu, potem je to prava neumnost, ne pa prava ljubezen (Z. Milovojević, Formule Ljubezni)

4. In še najboljši nasvet, ki sem ga dobila nekoč v trenutku resnične srčne bolečine:" Lida, zaboga, nisi še pod zemljo. Še vedno dihaš, še vedno ti kri teče po žilah. Tira fuori le p... Lida*. Ne boš verjela, kako zelo močno se boš počutila." 

In ko sem še vedno hlipala(" Ampak nočem ga izgubitiiiiii...").

"Ah, prava reč. Izgubiš njega in dobiš sebe." 

Saj pravim. Najboljši nasvet ever.

Lahko ste poročeni, zaročeni, samski ali in a complicated relationship. Vendar ohranite strast. In optimizem. In jaj.. . Pa vam v naslednjem letu ne bo nič manjkalo.

p.s.In hvala, ker berete. Bless you :*

*V dobesednem prevodu : "Pokaži jaj.... Lida."