Strani

27. dec. 2010

AMORE.


Kaj definira veliko ljubezen? Je to časovno trajanje, stopnja intenzivnosti čustev ali preprosto tako velik čustveni vložek, ki se nam nikoli ne obrestuje in zaradi tega povzroči pravo opustošenje? 
Nikoli nisem nameravala tukaj pisati o ljubezni (ali odnosih), mogoče prav zaradi tega, ker sem ji (pre)dolgo posvečala preveč pozornosti. Posti naj bi bili namenjeni le aha-momentom pri najdbi pravega para salonarjev (teh).
Ampak o čem naj pišem ob koncu leta, če ne o tem, kar je leto zaznamovalo. In potem me je zadelo-celotno leto je bilo predvsem sprehod po peščenih sipinah ljubezni-veliko truda za malo učinka. In ker je ta trud največkrat mentalen, saj se vse stvari, ki si jih ženska z veliko domišljije lahko domisli, enostavno ne morejo zgoditi, je bilo še toliko hujše-ogromno izgubljene energije. Ne me narobe razumeti, nikoli mi ni žal, za kar se zgodi, ker (romantično) verjamem, da se vse zgodi z razlogom. Ni mi žal optimizma, četudi ni bil upravičen, ampak vseeno si stoično priznavam-koliko izgubljene energije. In četudi se imamo za moderne karieriste, racionalneže in v skrajnih primerih cinike, opažam, da se s komerkoli in kjerkoli pogovarjam le o odnosih. Kako zanimivo. Vse se začne in konča pri isti stvari, ne? Le da ima številna imena.
Kljub neizmerni ljubezni do Rossijevih čevljev in dolgih šivonastih oblek v pudrastih odtenkih, si ne morem pomagati, da ne bi včasih strasti do mode pomešala med druge vrste strasti. In potem - vprašaj nad glavo- le kaj je šlo narobe? Bi morala biti pridna punca ali malo manj pridna? Bi morala biti bolj odločna in agresivna kot pravijo (poročene ali skoraj poročene) prijateljice? Bi mogla prositi, vztrajati za vsako ceno? Biti bolj ponosna ali manj(zanimivo kako nasprotujoči so si včasih nasveti). In potem se razbije še zadnji mit-v novi italijanski Elle preberem članek o ženi, ki je ponovno pridobila izgubljenega moža s tem da ni naredila-nič. Pasivna je bila. In je kar prišel nazaj. Pha, in mene se vsi kritizirali, ker nisem v besu razbila kakšnega krožnika.  
In potem, ko se ti stvari ne izidejo prideš do neobhodne dileme, kako naprej?
Should it be: eat pray love or drink play f...? 
Slednje knjige sicer nisem prebrala, zato mi oprostite, če uporabljam njen naslov v takem kontekstu(yes, I am judging the book by it's cover).
Resnica je najbrž nekje vmes. Očitno vse (tehnike)delujejo-ali pa nobena.
No, in kaj je bistvo tega premlevanja? Closure. Vsaj navidezni, tako se lažje začne novo leto. 
In predvsem zato, ker se trenutno umikam iz bojnega polja. Ne, ker bi se vdala-v naslednjem letu moram enostavno izbojevati drugačne bitke. In ker pravijo, da se zarečenega kruha največ poje-nič hudega-pozitivna presenečenja so vedno dobrodošla.
In če ste vi še kar v ljubezenskem viharju(uh madona koliko prispodob), potem vam nesebično odstopim nekaj nasvetov. 

1. Prava ljubezen je tista, pri kateri srce in pamet govorita isto stvar.
2. Pravijo, da je ljubezen slepa. Verjemite mi, nič nima bolj ostrega vida kot prava ljubezen. Ljubezen ima najbolj oster vid na svetu. Odvisnost je slepa, navezanost je slepa, zaljubljenost je slepa...ne imenujte jih ljubezen. (anonimni)
3. Če se partner vede tako, da čutite močno trpljenje, vendar še naprej ostajate v odnosu, potem je to prava neumnost, ne pa prava ljubezen (Z. Milovojević, Formule Ljubezni)
4. In še najboljši nasvet, ki sem ga dobila nekoč v trenutku resnične srčne bolečine:" Lida, zaboga, nisi še pod zemljo. Še vedno dihaš, še vedno ti kri teče po žilah. Tira fuori le p... Lida*. Ne boš verjela, kako zelo močno se boš počutila." 
In ko sem še vedno hlipala(" Ampak nočem ga izgubitiiiiii...").
"Ah, prava reč. Izgubiš njega in dobiš sebe.
Saj pravim. Najboljši nasvet ever.

Lahko ste poročeni, zaročeni, samski ali in a complicated relationship. Vendar ohranite strast. In optimizem. In jaj.. . Pa vam v naslednjem letu ne bo nič manjkalo.


p.s.In hvala, ker berete. Bless you :*

*V dobesednem prevodu : "Pokaži jaj.... Lida."

21. dec. 2010

HAPPY NAILS



Sicer preveč popleskani nohtki niso po mojem okusu, se mi pa zdi tale dvobarvna sprememba čisto fajn...Težko vam razložim tehniko-jaz sem enostavno čez temni lak(Mavala Marrakesh) narisala polkrog ob spodnjem robu(Chanel Inattendu) in očistila lak s kože s palčko namočeno v odstranjevalec laka. Ne preveč natančno, ampak za prvič bo ok-naslednjič pa si mogoče privoščim pravo manikuro, kjer se mi ne bo treba matrati(z desno roko risanje še gre, z levo pa malo manj-približno trikrat sem popravljala haha).

last photo: the cherry blossom girl

10. dec. 2010

THE WOMAN WHO READ TOO MUCH


Pretekla sta dva tedna(trajala sta celi dve sekundi), kjer moj vsakdanjik ni bil najbolj zanimiv. Predvsem sem prakticirala SSB(secret single behavior), za katerega velja, da je zanimivo predvsem za osebo, ki ga prakticira in manj za neudeležence(glej SATC). In če vam je padlo na pamet karkoli pikantnega, ne, žal, samo knjige. Knjige, spanje, risanje, podprto z občasnimi sladolednimi inputi, kratkimi sprehodi in eno savno. 
In danes-znamenje-po dežju in megli končno sonce, kar pomeni, vstani in se pretegni, dovolj je bilo iskanja miru, you're not eighty years old! 
In če bi se že morala definirati v eni povedi, bi se ta trenutno brala tako:

LIDA
la donna che leggeva troppo



Ker pograbim vsak časopis, revijo in knjigo in ker včasih ne zaspim do treh ponoči, ker dobesedno padem v eno knjigo. To se mi že dolgo ni zgodilo. Tako tudi lažje pišem in razmišljam, z veliko več jasnosti in sproščenosti. Čeprav, lahko kdo sploh preveč bere?
Prejšnjič sem napisala, da prave knjige pridejo ob pravem času. Tukaj je dokaz;
 
Vendar ne morem trditi, da so se mi knjige, ki sem jih prebrala kot odrasla ženska, tako vtisnile v dušo kot tiste, ki sem jih prebrala kot otrok. Še vedno verjamem v zgodbe. Še vedno zatopljena v dobro knjigo pozabim na ves svet. Vendar je zdaj drugače. Knjige so zame še vedno najpomembnejše. Ne morem pa pozabiti, da so bile nekoč še bolj banalne in pomembne hkrati. Ko sem bila otrok, so bile knjige vse. Zato v sebi vedno nosim nostalgično hrepenenje po izgubljenem užitku, ki so mi ga dajale knjige. To ni hrepenenje, pri katerem pričakuješ, da se bo izpolnilo.
Trinajsta zgodba(Diane Setterfield)

Cel kup zvezkov imam v svoji sobi. Starih, porumenelih, zmečkanih, umazanih, popackanih, porisanih in popisanih s telefonskimi številkami ali naslovi; zvezki, ki so živeli z mano, pri čemer moram seveda pripomniti, da nisem kdove kako skrbna in čista...
Zadnji, peščene barve, je še skoraj nov, komaj začet, kakšnih deset strani, ne več. Skrbno pazim nanj. Ne rečem si kot za druge: če ga slučajno izgubim, ni nič hudega, saj imam domišljijo.
Coco Dias ali Zlata Vrata(Brina Svit)

Dva odstavka dveh pisateljic, ki sta z njimi opisali del mene.


























dress worn as a top: see by chloe
jeans: levi's
boots: unisa
jewelery: some old, leaf earrings from florence
nailpolish: chanel inattendu

3. dec. 2010

FRIDAY I'M IN LOVE (WITH THESE GIFTS)

























book Eleganca ježa(Le Herisson) by Muriel Barbery; CD ličila; eau de toilette L'Occitane Fleur Cherie; Reiss Boyce shirt; MiuMiu wallet; Elizabeth Arden Eight Hour Cream

- knjiga; ker sem se pred par meseci jezila, zakaj ni prevedena v slovenščino in voila-hočem jo
- CD ličila; ker je moja torbica z ličili na pol prazna in ker si tega sama nikoli ne bi kupila(je pa tako zelo lepooooo-in polovica cene je prav embalaža, pa saj to veste)
- parfum; ki ga tudi ne rabim, vendar je moja torbica po pošpricanem listku dišala še pet dni in ker imam rada parfume, ki dišijo optimistično
- Reiss srajčka, ker ne morem nehat misliti nanjo(in to ponavadi pomeni, da bom nekako prišla do nje)
- MiuMiu denarnico; predraga, obviously, vendar si ne kupim nove, dokler ne bo podobna tejle
- Eight Hour Cream; ker deluje

Strinjam se s tistim, ki je nekoč rekel, da moramo podarjati stvari, ki si jih oseba nikoli ne bi sama kupila. Zato sledim isti logiki;)

Tako, zdaj se lahko vrnem k risanju diplome. Trenutno sva z arhitekturo na bojni nogi-počutila se je zanemarjena vse predolgo in matra jo ljubosumje, ker hvalim samo blago in podobno. Tako, da morava začeti skoraj na začetku in kreativni proces vse predolgo traja:) No, samo še kavo prej spijem. In pojem čokoladni muffin;)

1. dec. 2010

PIRELLI 2011

No, pa je minil. November. Po tistem, ko sem določene stvari spustila iz rok, se je vse skupaj odvrtelo z veliko hitrostjo-skoraj mesec dni nerazmišljanja, novih dogodkov, znova obujenega socialnega življenja, nekaj smeha, nekaj solz. In sem spet doma(v trenirki, a z malo make-up-a in parfuma, čisto malo, zase). Za ravnovesje; prej malo kaosa, zdaj spet malo miru, dokler se v drugi polovici decembra (mogoče) vse skupaj ne ponovi. Spet je treba najti rutino za računalnikom, premisliti o tem, kaj bo Dedek Mraz prinesel vsem, ki so bili letos pridni in (predvsem) potrpežljivi, hkrati pa je to najbolj idealen čas za branje in sanjarjenje. Prave knjige vedno pridejo ob pravem času. Tako sem v eni sapi prebrala Trinajsto zgodbo in včeraj pozno zvečer, priznam, skoraj z nezanimanjem odprla Coco Dias ali Zlata vrata Brine Svit. In prebrala do polovice, konec me čaka danes zvečer.
In ker sem zlato in podobno že omenjala, je ravno pravi dan za objavo nekaj fotografij iz zakulisja snemanja novega Pirellijevega koledarja. Tokrat skoza objektiv kuka sam Karl, in meni je vse skupaj zelo všeč-mitologija spada k romantični duši, kot sem sama:)





Med modeli najdemo tudi Dario W., Heidi Mount, Laro Stone, Isabeli Fontana, igralko Julianne Moore, Natasho Poly, eden od fantov je Baptiste Giabiconi, zelo priljubljen Karlov model.
G. Lagerfeld o koledarju pravi: " The Pirelli Calendar is a myth, a tribute to the woman..." in o kraju snemanja, svojem pariškem studiu; " My studio’s aseptic: it’s all work, and that’s it. There’s nothing shady about it. What I love about the Greek myths is they don’t need fishnet stockings and lace to arouse themselves: it’s just carnal, with no frills. High heel shoes and suspender belts…Helmut Newton’s done all that better than me."
Z veseljem bi ga obesila na zid. Koledar, ne Karla. 



from style. it, fashionising.com, alafoto.com