MIMOGREDE

Ne pišem, ker bi se najraje samo pritoževala. Že pol leta sem dokaj pridna in disciplinirana, s septembrom pa bi najraje spremenila vse; garderobo, pričesko, državo. Veselim se vsake spremembe, ker se nekje na pol leta vse obrne, postanem nemirna, občutek imam, da bi morala narediti tisoč stvari, dnevi pa kar bežijo. In potem sem navzven mirna, v sebi pa čemerna, hrepenim, pa ne vem po čem. Zato sem danes brez pritiska naredila vse stvari, za katere po navadi ni časa ne volje; šla sem teč, brezciljno sem brskala po internetu, pospravila en kupček oblek in načečkala seznam stvari, ki jih nujno potrebujem ob koncu poletja, ki ga v resnici skoraj ni bilo. Ne vem, če bom v naslednjih dneh bolj pridna in bom začela spet objavljati. Tako malo stvari me zares navduši v zadnjem času in ta manjko življenske energije in radovednosti me spravlja v skrb. Nič ni narobe, hkrati pa ni nič tako, kot bi moralo biti. In potem stisnem zobe in si mislim, se bo že obrnilo(na boljše, itak). Šla bom v posteljo prej, kot ponavadi, in razmišljala bom jutri.

mimogrede: zgornja fotografija mi je všeč zato, ker sem na njej tako zelo srečna in mirna in že dolgo ni komu uspelo tega tako zelo dobro ovekovečiti.