NEW SEASON LIKES

Ob včerajšnjem pospravljanju omare in umikanju poletnih cunjic(briga me, kakšno bo vreme, zame bo od danes naprej jesen), sem ugotovila, da NUJNO rabim:

lepo svileno srajčko v petrolej ali podobni živi kraljevski barvi; sive klasične hlače(že ogledane v Max Mari), ker gredo na prej omenjeno srajčko, vse roza stvari v moji omari in bodo zdržale nekaj sezon; nov pulover, ki ne pika in gre na prej omenjeno kombinacijo in še sto drugih; novo enostavno krojeno obleko v nevtralnem odtenku, ker jo oblečeš na temne nogavice in škornje in je sploh najmanj komplicirano jesensko-zimsko oblačilo; črne gležnarje na vezalke, ker so praktični, pašejo na vse zgoraj našteto, pa še letos so in. Sicer ne vem, kako si bom z vsemi tekočimi stroški vse to privoščila, bom pa vsaj pripravljena, če zadanem na lotu. In če zadanem na lotu, si bom privoščila še kaj, česar ne rabim(glej spodaj), je pa lepo.

Mogoče nisem najbolj izvirna, sem se pa navadila kupovati stvari, ki zdržijo nekaj sezon, ki se z nakitom in dodatki predrugačijo in ustrezajo mojemu dokaj klasičnemu slogu.*

*klasičen slog je sicer zelo širok pojem in to ne pomeni, da se oblačim v kostime, vendar sem potrebovala nekaj let, da sem ugotovila, da pač nase ne morem spravit vseh trendov ene sezone; meni najbolj ustreza clean&simple. 

 zara;donna karan;marella;reiss;a.mcqueen;aubin wills;candela

MIMOGREDE

Ne pišem, ker bi se najraje samo pritoževala. Že pol leta sem dokaj pridna in disciplinirana, s septembrom pa bi najraje spremenila vse; garderobo, pričesko, državo. Veselim se vsake spremembe, ker se nekje na pol leta vse obrne, postanem nemirna, občutek imam, da bi morala narediti tisoč stvari, dnevi pa kar bežijo. In potem sem navzven mirna, v sebi pa čemerna, hrepenim, pa ne vem po čem. Zato sem danes brez pritiska naredila vse stvari, za katere po navadi ni časa ne volje; šla sem teč, brezciljno sem brskala po internetu, pospravila en kupček oblek in načečkala seznam stvari, ki jih nujno potrebujem ob koncu poletja, ki ga v resnici skoraj ni bilo. Ne vem, če bom v naslednjih dneh bolj pridna in bom začela spet objavljati. Tako malo stvari me zares navduši v zadnjem času in ta manjko življenske energije in radovednosti me spravlja v skrb. Nič ni narobe, hkrati pa ni nič tako, kot bi moralo biti. In potem stisnem zobe in si mislim, se bo že obrnilo(na boljše, itak). Šla bom v posteljo prej, kot ponavadi, in razmišljala bom jutri.

mimogrede: zgornja fotografija mi je všeč zato, ker sem na njej tako zelo srečna in mirna in že dolgo ni komu uspelo tega tako zelo dobro ovekovečiti.