ELLE N.1

 

Stylingi, ki sem jih septembra poslala na Elle IZZIV... ne vprašajte, koliko bi vse skupaj stalo:) Internetna izbira je pestra in dokler ne vtipkate številke Vise, je vse dovoljeno:)

p.s. huuuuuge thanks to my new followers...:*

I AM A LADY

dress: custom made

belt: patrizia pepe

shoes: sergio rossi

socks: calzedonia

 I've realised(after seeing this photo), why ladies shouldn't sit that way...thank g. (and Eva) for photoshop :) And how cool is my nailpolish?

TOP 9 LATELY

credit: style.it, interior design, the sartorialist, justjared, style.it, marie claire it(dec 2009), fydigt by frida, ?

BLUE TONED

shoes giuliana(?)

jeans oviesse

cape (my mum's)

other vintage or old

Note to self: relax when someone is taking a photo of you. Otherwise you'll look tense (and weird:)
photo: 5ra

ELLE STILSKI IZZIV

Očitno sem bila preveč vznemirjena, da bi lahko naredila kako dobro fotko. Zato jih objavljam le nekaj, ostalo pa si poglejte pri Ekoasu, ki se je spretno sukal v zakulisju(preveč nerodno mi je bilo, da bi šla pozdravit-drugič bom, obljubim!), ali na spletni strani elle.si.

Z eno malo izjemo, ki je ne bom omenjala, da si ne pokvarim navdušenja(ah neke stvari se res zgodijo samo meni, shit shit), sem se imela krasno. Začeli smo že ob 12h, make-up, frizure, fitting, malica, pa spet popravki, generalka, pa še ena generalka, kava...in potem aaaaa petnajstminutni adrenalin. Punce-stilistke so bile super, končno vem, zakaj se na posnetkih zakulisja vseh modnih revij vsem tako mudi, manekenke so bile čudovite(sigh), slikala sem se z Lorello, ki ima najbolj prijazen nasmeh ever in oh in sploh in I WANT TO WORK IN FASHION! Še na en fashion week grem in sem za vedno hooked. Čestitke Sandri za zmago!

video HERE 

1st photo elle.si, ostalo moj mali fotoaparat

CAOS CALMO

Pustimo ob strani čustvene izlive in filmsko glasbo. Ravno sem se vrnila v mirni kaos (oksimoron, vem) mestnega življenja in že mi je pošten prehlad spodsekal noge. Med ponedeljkovim tekanjem po trgovinah, vsa prešvicana in z rdečim nosom, najbrž nisem naredila najbolj modnega vtisa. Je pa (izvirno) stiliranje težje, kot se zdi na prvi pogled. In da bi v prvih korakih udejstvovanja v modnem svetu resnično uživala, moraš nekatere stvari odmisliti(npr. kritike :).
Intermezzo; rada bi poudarila, da tale blog nikdar ni bil mišljen kot kraj, kjer bi udrihala čez kogarkoli, vedno sem za konstruktivno kritiko, ampak ne na silo. Predvsem želim, da ne bi bilo moje pisanje o modi (ali čemerkoli drugem) preveč resno. So blogerji, ki so na tem področju dosti bolj podkovani in pišejo tako, da ti dajo misliti. Jaz skušam vedno stvari prikazati in nanje gledati z malo (samo)ironije. Vedno me je vleklo v vode modnega sveta, vendar se zaradi tega še nimam za strokovnjakinjo, kje pa, še nikdar se nisem nikomur predstavila kot stilistka(pa tudi pri besedi blogerka se mi ustnice malo zavihajo navzgor):) Cenim pa vsakakršnjo (modno) izkušnjo, rada jo predebatiram, rada iz nje izvlečem pozitivno in to je to. Če me kdo karkoli pametnega nauči ali mi da konstruktiven nasvet, ga z veseljem sprejmem, če pa obstajata dve stvari, ki ju ne prenesem, sta to pokroviteljstvo in pretiran attitude.

Ampak to ni bilo bistvo današnjega posta. Hotela sem omeniti, da kljub oboževanju nekaterih posebnih modnih kosov, se sama pri ustvarjanju garderobe naslanjam predvsem na znamke in bloge, ki gradijo na zelo osnovnih kosih, ki niso nujno modni. Recesija pač dela svoje; tudi pri shoppingu je treba biti previden in misliti vnaprej:) 

Vse punce s severa, s svojimi čudoviti lasmi, nikoni in spalnicami s krasno svetlobo, so tako kul. Če ne bi bilo blogerk, nikdar ne bi vedela za Acne in nikdar se ne bi zagledala v zadnji par nizkih škornjev, podobnih modelu pistol(dobila sem jih za 9 evrov, juhu). Oprezam za vsemi znamkami, revijami in blogi, ki ti znajo prikazati par podobnih izgledov. Ker se tako naučiš misliti, s katerimi kosi lahko narediš petnajst kombinacij. Modern minimalism z dodatkom osebnosti-k temu stremim vsaj v zadnjem času. 

in p.s. Komaj čakam četrtkovo Elle modno revijo. Zaenkrat, splošno gledano, zelo uživam.
p.p.s. vmes sem morala vriniti tudi par interierjev s podobno filozofijo:)

items: jacket stella mccartney, skirt vionnet, everything else reiss

nyheter24.se/modette/, carolines mode, trendenser.se/2010/, emmas.blogg.se/

NO...I WON'T TELL YOU YOUR COLOUR. STOP ASKING.

Se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki čisto naključni situaciji slišali določeno melodijo, ali pa je nekdo nekaj nedolžnega pripomnil in vaša reakcija je bila oči polne solz in kepa v grlu, čeprav se vam sploh ni zdelo, da ste žalostni? Zelo nadležno. Zgodi se vedno v "nepravem" trenutku.

Meni se je nazadnje zgodilo, ko sem slučajno naletela na že skoraj pozabljeno melodijo soundtracka iz filma The Village. O-bo-žu-jem ta film. Ker je romantičen na tisti nestereotipni način. Ker me je prestrašil, brez, da bi nekdo nekomu žagal ude z motorko. Ker je poln simbolike in ker me je presenetil. In zakaj mi je tako noro všeč soundtrack? Preberite znova zgornji odstavek. 

Predvsem pa pomaga pregnati novembrsko melanholijo s tem, da me samodejno prestavi v jesenski gozd, ki tako lepo diši, z božajočimi sončnimi žarki na obrazu, ki povzročijo občutek hrepenenja. Zaradi tega filma sem si zaželela imeti rdeči plašč(in sem ga tudi dobila). In zdaj si želim še rdeče čevlje.

 

A CAR OR A DRESS?

Mislim, da sem antipatijo do novembra nekoč že omenila. Vsako leto se igram enako miselno igrico-kako spremeniti stereotip o meglenem mesecu, v katerem dež ne pada, temveč nekako prši in mraz ni poživljajoč, temveč tak, da ti počasi leze v kosti-v nekaj drugega. In zato si mesec popestrim z malo barvne šok terapije, in letos se v moji inspiration mapi nabirajo samo podobe zlata pomešanega z rdečo z nekaj nevtralnimi odtenki. Mogoče zopet prehitevam in norim v december. In vendar vse to v decembru izpade samo po sebi umevno, pričakovano, scontato, kot rečejo Italijani, medtem ko v novembru predstavlja klic po pojemajoči svetlobi in toploti. 

In prosim, pozorno si oglejte čudovito obleko A. Mcqueena. Ko sem jo našla med artikli strani Net-a-Porter, sem se skoraj zvrnila s stola, ne samo zato ker se mi zdi skoraj nezaslišano prodajati tako obleko po pošti, temveč tudi zato, ker stane 8000 evrov in JE RAZPRODANA. IN MENI SE TO SPLOH NE ZDI NEZASLIŠANO. Tako obleko postaviš doma v stekleno omaro. Čisto zlahka se odpovem avtu(in če vam je enačba moda=umetnost tuja, se vam najbrž zdi taka trditev nezaslišana:)). Je pa tudi res, da ne vozim:).

dress AM via Net-a-Porter, coco rocha's appartment via vogue.com, chloe add, marni ring, fashion gone rogue

NOTION

Tako je-trenutno sem v tistem obdobju, ko nič ne pomaga. Vsi preprosti užitki nimajo več pravega učinka. Razvade se opuščajo same od sebe. Ne pomaga tista knjiga, ki te vedno spravi v bojevito stanje. Naveličana sem čokolade. Sex & the City znam na pamet(prisežem). 

In vendar vem, zakaj gre. Pomeni, da se stvari spreminjajo. Brez drame, joka, besnenja in načrtovanja. Ne pomaga napisan urnik, spremembe na post-it listkih, nova frizura. In vendar, verjemite, se stvari dogajajo. Kot nekakšno zatišje pred nevihto, ko se čuti varljiv mir, medtem ko je v zraku in v tebi naelektrenost. In ne moreš narediti drugega, kot, da čakaš.

Podobno je zadrževanju sape, veš, da boš prej ali slej izdihnil, ne veš pa zagotovo, v katerem delčku sekunde se bo zgodilo.

In to se zgodi, ko vse spustiš iz rok, rečeš k vragu, lebdiš nekaj časa v zoni somraka in potem pride preobrat, ne zato, ker ga načrtuješ, ampak ker DRUGAČE SPLOH NE GRE.
Izdih.