Koncept je očitno še nekoliko nov za naše kraje, še vedno je precej ljudi, ki se ob nakremži ob dejstvu, da nosiš nekaj kar je pred teboj nosil nekdo drug. No ja, priznam, da sem bila skeptična tudi sama, dokler nisem v Firencah na enem od svojih številnih sprehodov našla dve mesti, ki jih vedno znova obiščem. V TI trgovini, tik ob palači Pitti, sem našla črno vintage pleteno krilo A. Alaia. Klasično, skoraj novo, dokaj poceni(vendar še vedno ne tako zelo poceni, gre vendar za dizajnerski kos). To je tisti trenutek, ko zajameš sapo, ko najdeš nekaj med številnim kupom "cunj" in meni se je zgodilo prvič. S prodajalcem, luškanim, elegantnim mladeničem sva se zaplela v pogovor in ko je prijazno pripomnil, da najbrž študiram na Polimodi(šola za modo v Firencah), mi je nevede polepšal dan(hej, to je meni zvenelo kot najlepši kompliment:).
V eni manjši prodajalni sem našla črno srajco Dolce&Gabbana, popolnoma novo, za 40e in See by Chloe obleko za 70e. To je dve in pol leti nazaj, vse pa še vedno nosim. In to je bil samo začetek.
Ne pravim, da se splača kupovati karkoli, samo, da je poceni. In vendar je brskanje že pol veselja, nikoli ne veš, kakšen zaklad boš odkril. In ko najdeš nek kos, ki ti je pisan na kožo, razumne cene, skoraj nov(meni osebno je pomembno še, da lepo diši), vam povem, da boste z veseljem obiskovali second hande, vintage trgovine, mamine in babičine omare, sample sales-e...
Če vas zanima, kako to gre ali pa je to že vaša ustaljena praksa, vas lepo vabim na Vintage Vikend v Ljubljano(glej spodaj). Nikoli se ne ve, s čim boste lahko popestrili svojo omaro:)
