Ah, Zuhair Murad...Pozabim, kaj bi rada povedala, ko strmim v njegove kreacije, čeprav se vedno znova sprašujem, kje bi jih nosila, če bi katerakoli stvaritev po naključju pristala pod dreveščkom. Doma, na kavču, medtem ko berem knjigo?Zvečer v lokalnem barčku, s kozarcem vina? Na božični večerji z domačimi? Najbrž bi me vsi čudno gledali, in ker se dobro poznam, bi se najbrž končalo s packo na dekolteju. In kako potem opereš tako obleko? Že obstaja razlog, da navadnim smrtnikom ni dosegljiva...
In ko sem v romantičnem razpoloženju, ne morem mimo Firenc. Ta fotografija je nastala med mojim zadnjim obiskom, med sprehodom po vii Tornabuoni (kako lepo je, ko imaš s prijateljico popolnoma enako idejo o tem, kaj je zabavno). Glavna zvezda je seveda čeveljček, ampak prosim, ne morete mimo mojega blaženega izraza na obrazu v ozadnju...:)
In potem poezija, trenutno najljubša je spodnja, v italijanščini (se opravičujem, mislim, da ni slovenskega prevoda).V Italiji postanem še bolj romantična, kako klišejsko..:)
Io sono folle, folle
folle di amore per te.
Io gemo di tenerezza
perche' sono folle, folle
perche' ti ho perduto.
Stamane il mattino era si' caldo
che a me dettava questa confusione,
ma io ero malata di tormento
ero malata di tua perdizione.
Alda Merini