Strani

9. nov. 2010

NO...I WON'T TELL YOU YOUR COLOUR. STOP ASKING.

Se vam je kdaj zgodilo, da ste v neki čisto naključni situaciji slišali določeno melodijo, ali pa je nekdo nekaj nedolžnega pripomnil in vaša reakcija je bila oči polne solz in kepa v grlu, čeprav se vam sploh ni zdelo, da ste žalostni? Zelo nadležno. Zgodi se vedno v "nepravem" trenutku.
Meni se je nazadnje zgodilo, ko sem slučajno naletela na že skoraj pozabljeno melodijo soundtracka iz filma The Village. O-bo-žu-jem ta film. Ker je romantičen na tisti nestereotipni način. Ker me je prestrašil, brez, da bi nekdo nekomu žagal ude z motorko. Ker je poln simbolike in ker me je presenetil. In zakaj mi je tako noro všeč soundtrack? Preberite znova zgornji odstavek. 
Predvsem pa pomaga pregnati novembrsko melanholijo s tem, da me samodejno prestavi v jesenski gozd, ki tako lepo diši, z božajočimi sončnimi žarki na obrazu, ki povzročijo občutek hrepenenja. Zaradi tega filma sem si zaželela imeti rdeči plašč(in sem ga tudi dobila). In zdaj si želim še rdeče čevlje.




3 komentarji:

duckalicious pravi ...

a se komu to še ni zgodil? =)

sej bo minil ta smotan november, sej bo ...

Teta Bina pravi ...

november je definitivno the sadest od vseh -ber-ov. film je pa tudi meni top in cmok v grlu...

L I D A pravi ...

še dobro, da smo (že) na sredini meseca :)