Pred kratkim sem poslušala odlomek neke simfonije. Zanimivo, kako lahko potegneš določene vzporednice med različnimi umetnostnimi svetovi, mene je glasbeni odlomek spomnil, ne vedoč iz katerega obdobja je in kakšna je njegova zgodba o nastanku, na eno samo osebo iz modnega sveta. Karkoli se mi je podilo po mislih med poslušanjem, se mi, presentljivo, podi po mislih ko gledam fotke Anne dello Russo.
Anna preseneča. Ni po mojem okusu in večkrat se vprašam, kako je lahko navlekla nase tisti določen outfit ali kako ji uspe kombinirati vse tiste dizajnerske kose, da na njej nekako delujejo. Najbrž si ne more pomagati; če imaš polno omaro Balmaina, YSL-a, Prade in Vuittona,si v izjemni dilemi vsako jutro. Nič nenavadnega, če se gospa preobleče še najmanj trikrat v istem dnevu. Njen stil zagotovo ne pomirja in ni ravna črta. Prava beseda, ki jo opiše je opulence in čeprav si s čudovitimi fotkami najbolj slavnih blogerjev ne moreš pomagati misleč na svojo omaro, jih kar ne moreš nehati gledati. Anna je prava Italijanka, ne boji se zlata, tigrastih vzorcev, golih nog(v svojih poznih 40-tih). Niti ne gre za kič, gre za čisto, enostavno navdušenje nad Modo, gre za strast, ki postane del vsakdanjosti.Mogoče se noben pravi glasbeni navdušenec ne bi strinjal, da klasično glasbo primerjam z modno muzo. Sem pa sveto prepričana, da bi oba svetova trčila v trenutku, ko bi jaz odprla vrata Annine garderobne sobe-v tem veličastnem trenutku si v ozadju ne predstavljam nič drugega, kot čudovit strasten konec (Mahlerjeve) simfonije.
photos from jak&jill, the sartorialist, garance dore
more about anna - click
2 komentarja:
fantastico!
:)
Objavite komentar