Pretekla sta dva tedna(trajala sta celi dve sekundi), kjer moj vsakdanjik ni bil najbolj zanimiv. Predvsem sem prakticirala SSB(secret single behavior), za katerega velja, da je zanimivo predvsem za osebo, ki ga prakticira in manj za neudeležence(glej SATC). In če vam je padlo na pamet karkoli pikantnega, ne, žal, samo knjige. Knjige, spanje, risanje, podprto z občasnimi sladolednimi inputi, kratkimi sprehodi in eno savno.
In danes-znamenje-po dežju in megli končno sonce, kar pomeni, vstani in se pretegni, dovolj je bilo iskanja miru, you're not eighty years old!
In če bi se že morala definirati v eni povedi, bi se ta trenutno brala tako:
LIDA
la donna che leggeva troppo
Ker pograbim vsak časopis, revijo in knjigo in ker včasih ne zaspim do treh ponoči, ker dobesedno padem v eno knjigo. To se mi že dolgo ni zgodilo. Tako tudi lažje pišem in razmišljam, z veliko več jasnosti in sproščenosti. Čeprav, lahko kdo sploh preveč bere?
Prejšnjič sem napisala, da prave knjige pridejo ob pravem času. Tukaj je dokaz;
Vendar ne morem trditi, da so se mi knjige, ki sem jih prebrala kot odrasla ženska, tako vtisnile v dušo kot tiste, ki sem jih prebrala kot otrok. Še vedno verjamem v zgodbe. Še vedno zatopljena v dobro knjigo pozabim na ves svet. Vendar je zdaj drugače. Knjige so zame še vedno najpomembnejše. Ne morem pa pozabiti, da so bile nekoč še bolj banalne in pomembne hkrati. Ko sem bila otrok, so bile knjige vse. Zato v sebi vedno nosim nostalgično hrepenenje po izgubljenem užitku, ki so mi ga dajale knjige. To ni hrepenenje, pri katerem pričakuješ, da se bo izpolnilo.
Trinajsta zgodba(Diane Setterfield)
Cel kup zvezkov imam v svoji sobi. Starih, porumenelih, zmečkanih, umazanih, popackanih, porisanih in popisanih s telefonskimi številkami ali naslovi; zvezki, ki so živeli z mano, pri čemer moram seveda pripomniti, da nisem kdove kako skrbna in čista...
Zadnji, peščene barve, je še skoraj nov, komaj začet, kakšnih deset strani, ne več. Skrbno pazim nanj. Ne rečem si kot za druge: če ga slučajno izgubim, ni nič hudega, saj imam domišljijo.
Coco Dias ali Zlata Vrata(Brina Svit)Dva odstavka dveh pisateljic, ki sta z njimi opisali del mene.
dress worn as a top: see by chloe
jeans: levi's
boots: unisa
jewelery: some old, leaf earrings from florence
nailpolish: chanel inattendu
2 komentarja:
To se meni stalno dogaja, da padem v eno knjigo in potem je kar naenkrat ura 3 ali 4 zjutraj:) Pogrešam tiste čase, ko me je mama podila ven na zrak, ker sem bila ves čas z nosom v knjigah...zdaj preprosto ni več toliko časa, škoda:/
všeč mi je tvoj nakit:)
Hvala Andrea in hvala, ker si med spremljevalci:)
LP
Objavite komentar