MIMOGREDE

Ne pišem, ker bi se najraje samo pritoževala. Že pol leta sem dokaj pridna in disciplinirana, s septembrom pa bi najraje spremenila vse; garderobo, pričesko, državo. Veselim se vsake spremembe, ker se nekje na pol leta vse obrne, postanem nemirna, občutek imam, da bi morala narediti tisoč stvari, dnevi pa kar bežijo. In potem sem navzven mirna, v sebi pa čemerna, hrepenim, pa ne vem po čem. Zato sem danes brez pritiska naredila vse stvari, za katere po navadi ni časa ne volje; šla sem teč, brezciljno sem brskala po internetu, pospravila en kupček oblek in načečkala seznam stvari, ki jih nujno potrebujem ob koncu poletja, ki ga v resnici skoraj ni bilo. Ne vem, če bom v naslednjih dneh bolj pridna in bom začela spet objavljati. Tako malo stvari me zares navduši v zadnjem času in ta manjko življenske energije in radovednosti me spravlja v skrb. Nič ni narobe, hkrati pa ni nič tako, kot bi moralo biti. In potem stisnem zobe in si mislim, se bo že obrnilo(na boljše, itak). Šla bom v posteljo prej, kot ponavadi, in razmišljala bom jutri.

mimogrede: zgornja fotografija mi je všeč zato, ker sem na njej tako zelo srečna in mirna in že dolgo ni komu uspelo tega tako zelo dobro ovekovečiti.

WEEKEND

Potovanje je trajalo od Sežane do Ljubljane na delo in nazaj, s tramvajem do Trsta in z vlakom do tistega mesta. Nekomu bi se zdelo to nekaj nepopisno kompliciranega, mene pa je zbudilo. Na avtobusu sem klepetala s prijazno gospo, ki se je vikend namenila preživeti nekje na Primorskem in je med vožnjo pisala sporočilca svojim vnukom, da jih ne bi slučajno skrbelo, ko je tako na hitro pobegnila. Vožnjo s tramvajem sem delila med drugim z malim fantkom in njegovim očetom; mali se je zelo nesramežljivo usedel poleg mene in z dvignjenimi pestmi v italijanščini vpil:"Daaaaa, pripravite seeee, čaka nas razburljiva vožnjaaaaa...", medtem, ko je njegov ata potrpežljivo vzdignil oči k stropu in pripomnil, da bo najbrž res razburljiva in zagotovo ne tiha.

V Trstu sem si nabrala potrebno opremo(karto in modne revije) in si naročila kavo; ravno sem jo dvignila k ustnicam, ko sta v bar vstopila fant in punca. Kakemu italijanskemu paparazzu bi se na mojem mestu zmešalo, oba sta namreč pred leti sodelovala v italijanskem Big brotherju, ona čudovita Slovenka iz mojih koncev, on še lepši modrooki simpatičen Italijan. V oddaji sta se zaljubila in kar smešno vesela sem bila, da sta še vedno skupaj, tako pristna in zaljubljena. Kar nista se mogla nagledati eden drugega(hvala bogu, ker bi drugače najbrž opazila, da strmim vanju).

V Firencah sem se v dobri družbi sprehodila skozi mesto, se del poti peljala v natrpanem avtobusu in pojedla nekaj nezdrave hrane. V nedeljo sem se pustila voditi, vem samo, da je vlak šel nekam mimo Pise in potem je bilo morje, čudovito, spenjeno belo-zeleno, plaža polna, a ne prenatrpana, veter, zaradi katerega sem pozabila na sončno kremo in on, s katerim je vse bolj živo in zabavno. Do osmih na belem pesku, potem kava in schiacciata z mocarelo in pršutom v bližnjem baru in bila sem najsrečnejši otrok na svetu. 

Ma cosa vuoi piu' dalla vita?

Note: to najbrž zveni kot pravljica, a vseeno vam polagam na srce-tudi, ko se boste imeli tako zelo fajn, ne pozabite na sončno kremo. Sunite jo sosedu na plaži, ko si gre po sladoled, kaj jaz vem, samo ne pozabite na kremo!:)

all photos by CL(blog HERE)

TRI GRACIJE

via fgr/elle denmark 

V teh napetih časih, ko optimizma zmanjkuje, ko hormoni divjajo(joj, se res na hormone izgovarjam?), ko se z ljudmi kar nekako ne razumeš in vendar jih najbolj potrebuješ, bi se najraje preselila v zgornji editorial. Pa naj še rečejo, da je moda nepotrebna. Meni pomaga sanjati in to je čisto dovolj.

AVER PAURA D'INNAMORARSI TROPPO

 photos CL

 V zadnjem času nisem zgovorna. Še sreča, da sem občasno v družbi nekoga, ki z veseljem pritiska na sprožilec in mi tako ni treba skrbeti, da bi nekateri čudoviti trenutki življenja zdrsnili v pozabo. Saj me bo prijelo, da bom kaj natipkala, kmalu, čutim. 
Upam, da preživljate lepo nedeljo:)

WELCOME BACK

No, pa sem nazaj po enomesečnem oddihu od virtualnega sveta. Razlog? No...življenje. Sprememba urnikov, nova služba, poroka(ne moja:), rojstni dnevi, prilagajanja na nove ritme (pri meni gre to počasi in premišljeno haha). Upam, da med tem časom niste pobegnili.

photo CL

Uganite, kje sem se (s)potikala ta vikend?
Napolnila sem si baterije z aperitivom, nočno vožnjo v dvoje na starem kolesu, novimi modnimi revijami in zajtrkom pri Tiffany-ju(dobesedno:). In bilo je čisto dovolj za trenutke čiste blaženosti.

MARCH

 

photo: Muscovites Sky(in Gvant store)

wearing: levi's jeans, hookipa shoes, patrizia pepe belt, h&m vest and amisu tunic

V soboto sem bila labod. Pravzaprav sem si želela biti labod, vendar nisem znala spraviti nase kostuma. Zato sem se spomnila na aktualno black swan sceno in si hotela narediti vsaj primeren make-up, ki bi spominjal na laboda in kot naročeno so me v roke sprejele dve super make-up artistki(hvala Petri in Sabini), ki sta sminkali v Sta-ju, tako da je bil večer rešen. Bila sem v črno oblečena Natalie Portman brez tutuja z improviziranim belim perjem na hrbtu. Po nekaj pijačah in sto zamenjanih lokalih sem prišla domov utrujena, a zelo dobre volje. Naslednji dan sem dobila telefonski klic od moje skesane sestrične(kostum je bil njen), ki mi je povedala, da mi je pozabila prinesti en ključni del (kostuma). Hja no :) Še vedno mi ostane pustni torek.

Vintage Vikend je bil velik uspeh in ker je moj fotoaparat ostal priključen na računalnik in je bil posledično brez baterije, si boste lepe fotke ogledali pri Evi ali na številnih drugih blogih(ob tej priložnosti bi se zahvalila vsem obiskovalcem in blogerjem za obisk, pa seveda ekipi VV, Mateju in Jaki). Hvala!

WHERE THERE'S SMOKE

Do otvoritve VV manjka le še kak dan, a že priprave nanj so bile več kot zanimive. Nina in Eva vedno pripravita pravi šov in interno modno revijo, in ob splošnem krohotanju nam uspe skombinirati skoraj vsak kos oblačila, pa naj bo še tako poseben. V skladišču Gvanta se najde resnično vse in z novo pošiljko bo na voljo skoraj 1000(!) kosov, med njimi tanki puloverji v barvah sladoleda, plisirana krila(letos bom a Chloe girl), številne bleščičaste eighties majčke, srajčke s tako zelo modnimi pikami, moške srajce v vseh možnih enobarvnih odtenkih, nekaj luštnih oblekic, pustni kostumi, obleke, ki se jih lahko uvrsti le med pustne kostume in nekaj tako zelo bizarnih kosov, da bodo zagotovo na ogled (don't even get me started...). Eva si je že prisvojila usnjeno mini krilo, Nina je navlekla nase nekaj oblek, za katere že ve, kako jih bo prikrojila in jaz sem si izbrala bež plisirano krilo(to krasno potrjuje Ninino razlago naših popolnoma različnih modnih karakterjev). Luštno bo.

Naslednji stik s preteklostjo se je zgodil v obliki manjše nesreče, ki se je še dobro končala(v zvezi z ognjem), tako, da se je ob čiščenju in vnosu nove energije moralo prezračiti omare. Postopek še ni končan, a vintage je bil vseeno prisoten-v obliki prababičine torbice, ki je sicer preveč vintage, da bi bila uporabna, a je ob moji romantični navezanosti na preteklost pomenila nekaj posebnega, z vso malo vsebino vred.

In potem je bila še obletnica srednje šole. Nekateri so se poročili, drugi imajo otroke, nekateri so že pri doktoratu in vendar-sploh se nismo tako zelo spremenili. Sicer je malo nejasno, ali nekdo ob "ti se pa sploh nisi spremenil(a)" stavku misli na kompliment ali ne, no, kakorkoli, jaz vzamem kot kompliment (spremenilo se je zagotovo to, da smo vljudno in mirno pojedli zelo dobro večerjo in na koncu nihče ni ležal pod mizo. Mogoče pa to pomeni, da smo odrasli:)

Ci e' voluto il talento, per riuscire ad invecchiare, senza diventare adulti*.

* Potrebuješ talent za to, da se postaraš brez, da bi odrasel(La canzone dei vecchi amanti).

FREE FALLIN'

Trenutno ne pišem(najbrž ste opazili:). Tudi analiziram ne. Ker sem mirna, osredotočena, niti pesimistka niti optimistka, enostavno plujem, če se lahko tako izrazim. Saj ne rečem, vedno je nekaj. Obisk, ki se ga nisi več nadejal, pa te pozitivno preseneti, novica, ki te užalosti, načrti, ki te navdušijo; a hkrati so stvari mirne in verjemite mi, nič se mi jih ne mudi pretresti, ker mi trenutno taka klima ustreza. Navdih bo prišel, ko ga bom najmanj pričakovala, do takrat pa bom mirno srkala kavo in poslušala Mayerja ali že stokrat preposlušano La canzone dei vecchi amanti(v italijanščini in francosčini). Živim za trenutek, čeprav sem še pred enim mesecem upala na stotine sprememb. In so, povsod naokoli, le v meni ne, zaenkrat. Ampak sem se pomirila s tem, ker mi oseka ustreza. Počasi počasi se bom prebudila v pomlad, kot vreme, dva koraka naprej, enega nazaj.

p.s. do takrat pokukajte na TOLE spletno stran, čeprav je zaenkrat še nedonošenček:)