BALERINA

belt patrizia pepe

shoes ?

sunglasses max mara

dress ?

bag furla

Nekega vročega popoldneva v Neaplju, v atriju kraljeve palače, nikjer nobenega; oh, pa tisti razgled iz terase, na katero ne bi smeli stopiti(italijanska zgovornost in šarm odpirata vsa vrata) na neapeljski zaliv z Vezuvom v ozadnju, ki je imel tik nad vrhom en samcat bel oblaček. Pa tisoč granit vseh možnih okusov(menta je najboljša), smešno poceni špageti z morskimi sadeži in hobotnica v solati, kava v Gambrinosu in sprehod po četrtih, ki se jim reče Quartieri Spagnoli. Insomma, Neapelj je vse, kar vidiš v filmu in še več, vsota vseh klišejev o Italiji. Odštejte smeti in nor promet, dodajte nekoga, ki se bo namesto vas pogovarjal v dialektu in ecco, imate najbolj presenetljive počitnice ever.

Čeprav, če dobro pomislim, bi bilo brez norega prometa pol manj zabavno.

photo CL

WEEKEND

Potovanje je trajalo od Sežane do Ljubljane na delo in nazaj, s tramvajem do Trsta in z vlakom do tistega mesta. Nekomu bi se zdelo to nekaj nepopisno kompliciranega, mene pa je zbudilo. Na avtobusu sem klepetala s prijazno gospo, ki se je vikend namenila preživeti nekje na Primorskem in je med vožnjo pisala sporočilca svojim vnukom, da jih ne bi slučajno skrbelo, ko je tako na hitro pobegnila. Vožnjo s tramvajem sem delila med drugim z malim fantkom in njegovim očetom; mali se je zelo nesramežljivo usedel poleg mene in z dvignjenimi pestmi v italijanščini vpil:"Daaaaa, pripravite seeee, čaka nas razburljiva vožnjaaaaa...", medtem, ko je njegov ata potrpežljivo vzdignil oči k stropu in pripomnil, da bo najbrž res razburljiva in zagotovo ne tiha.

V Trstu sem si nabrala potrebno opremo(karto in modne revije) in si naročila kavo; ravno sem jo dvignila k ustnicam, ko sta v bar vstopila fant in punca. Kakemu italijanskemu paparazzu bi se na mojem mestu zmešalo, oba sta namreč pred leti sodelovala v italijanskem Big brotherju, ona čudovita Slovenka iz mojih koncev, on še lepši modrooki simpatičen Italijan. V oddaji sta se zaljubila in kar smešno vesela sem bila, da sta še vedno skupaj, tako pristna in zaljubljena. Kar nista se mogla nagledati eden drugega(hvala bogu, ker bi drugače najbrž opazila, da strmim vanju).

V Firencah sem se v dobri družbi sprehodila skozi mesto, se del poti peljala v natrpanem avtobusu in pojedla nekaj nezdrave hrane. V nedeljo sem se pustila voditi, vem samo, da je vlak šel nekam mimo Pise in potem je bilo morje, čudovito, spenjeno belo-zeleno, plaža polna, a ne prenatrpana, veter, zaradi katerega sem pozabila na sončno kremo in on, s katerim je vse bolj živo in zabavno. Do osmih na belem pesku, potem kava in schiacciata z mocarelo in pršutom v bližnjem baru in bila sem najsrečnejši otrok na svetu. 

Ma cosa vuoi piu' dalla vita?

Note: to najbrž zveni kot pravljica, a vseeno vam polagam na srce-tudi, ko se boste imeli tako zelo fajn, ne pozabite na sončno kremo. Sunite jo sosedu na plaži, ko si gre po sladoled, kaj jaz vem, samo ne pozabite na kremo!:)

all photos by CL(blog HERE)

ROSIGNANO

I've had an amazing weekend...

more tomorrow..:)

(photo by CL)

WELCOME BACK

No, pa sem nazaj po enomesečnem oddihu od virtualnega sveta. Razlog? No...življenje. Sprememba urnikov, nova služba, poroka(ne moja:), rojstni dnevi, prilagajanja na nove ritme (pri meni gre to počasi in premišljeno haha). Upam, da med tem časom niste pobegnili.

photo CL

Uganite, kje sem se (s)potikala ta vikend?
Napolnila sem si baterije z aperitivom, nočno vožnjo v dvoje na starem kolesu, novimi modnimi revijami in zajtrkom pri Tiffany-ju(dobesedno:). In bilo je čisto dovolj za trenutke čiste blaženosti.

EASY TO PLEASE

Z veseljem bi si zadala nalogo, da vsak mesec v tem letu en vikend preživim v drugem kraju. Najraje še neodkritem, hkrati pa je čisto dovolj iti nekam, kjer preživiš tri zelo kratke dni s prijateljico, ki si jo nazadnje videla aprila. Takrat sem bila v po naključju v Firencah, kjer sva se spoznali, in jo poklicala na kavo dve ulici stran od njenega stanovanja(še lepše, kot, da te nekdo preseneti je to, da ti nekoga presenetiš).

Zato sem se odpeljala v bližino Milana in tri dni uživala. V tem, da sem nekje drugje, kjer govorim drugi jezik(še glas mi zveni drugače), kjer se s štirimi začasnimi cimri prevažam sem in tja in naključno pristanem na dubstep večeru(ne razumem plesa, kjer se moraš zaletavati drug v drugega ampak ok, kakor komu drago...). 

Zvečer se gre v center Milana na aperitivo (namesto na večerjo) in zjutraj na brunch (namesto na kosilo). Popoldne Via Montenapolene, kjer je zaradi razprodaj mali kaos, vendar je vredno, pa čeprav le vzdihuješ na zunanji strani stekla. Neverjetno luškani prodajalci pri Gucciju z veseljem poflirtajo (le zakaj pri nas nihče ne flirta?). Kava je vedno odlična in poceni, ampak le stoje ob šanku (al volo). Čeprav nekatere ljudi poznaš šele en dan, te začnejo klicati Li in ti predstavljati samske prijatelje. V redu si. Vse se te dotakne, nič ne spravi iz tira. I'm so easy to please.

In najlepše od vsega so železniške postaje. Ena od tistih sem, ki z veseljem potrpi to, da so polne prehlajenih ljudi, umazane, nevarne. Ker so tudi polne ljudi, ki se veselijo, si skačejo v objem, se poljubljajo, jočejo, hitijo ali v petminutnem postanku prelistajo časopis in spijejo kavo.

Kadarkoli se mi zazdi, da se v življenju nič ne premika, je dovolj, da postojim sredi velike postaje javnega prometa, ker se tam čas nikdar ne ustavi.

postcards from milan

LIFE FROM ONE WEEK

 

foto 1/2

Čeprav sem v zaostanku, moram omeniti Orgijo stila v UV črnini, dogodek prejšnjega tedna, ki se je zgodil v klubu K4 v Ljubljani. Ne samo, da je bil šov zanimiv, že cel dan sem bil polna pričakovanja, ker sem se po doooolgem času veselila vrnitve v svet mladih, življenja polnih posameznikov(ki radi pijejo, plešejo in se modno udejstvujejo) in tega, da lahko slečem trenirko in si nadenem novo verižico(s pripadajočim outfitom, da ne bo pomote, ne samo verižico!), ki sem jo nekje staknila za celih 5 evrov(in potem dobila ogromno komplimentov). Pač eden tistih večerov, ko greš najprej na en žur(in spoznaš samo zanimive in zelo prešerne študente) potem na drugi, in prideš ob 5h domov. In življenje je lepo. Ker sem sebična, sem hotela omeniti predvsem, kako sem se imela jaz, več o samem dogodku, s precej boljšimi fotkami za spremstvo pa kliknite SEM.

foto 3/5/6

Po dogodku sem skočila na faks na korekture za diplomo(v nastajanju že dalj časa) in nazaj v svoje trenirkasto življenje. Ki se vrti od: priprav na pisanje diplome(urejanje delovnega prostora, štimanje programov na računalniku, kave s prijateljico), kave s še eno prijateljico, dekoriranje nove spalnice in čisto preveč razmišljanja o stvareh, ki se nikoli ne spremenijo in ti vzamejo ogromno energije. Kakorkoli, povejte mi, če ni jakna s slike 5 nekaj najbolj fantastičnega, kar ste kdaj videli. Usnje, rese in ovčka za podlogo; iz mamine omare. But there is a catch- v njej-ker mi je prevelika in ima podložena ramena- izgledam kot igralec rugbyja. Damn! Se pa zato raje sprehajam s torbico Grošelj, ki mi jo je velikodušno odstopila bratova punca(thank you!).

foto 4/7

Vikend sem preživela v Bosni pri sorodnikih. Neverjetno, ampak že dolgo se nisem tako sprostila; ne vem, kakšne so vaše izkušnje z izleti v bivše YU države...Predvsem je lepo videti ljudi, ki jih nisi videl že dolgo, potem je seveda ogromno kave in obiskov, hrane, in smeha(družina po očetovi strani ima neverjeten smisel za humor). In kakršni koli stereotipi že obstajajo, mene tam nihče ni vprašal kdaj se mislim poročiti. Zadnja fotografija je iz očetove rojstne hiše, preko 100 let stare čudovite mini bajtice, kjer zdaj prebiva njegova zabavna sestrična. Včasih najdeš mir tam, kjer ga najmanj pričakuješ. In prineseš domov zelo trendy stvar-maculato copate, edino stvar s takim potiskom, ki si jo drznem nositi. Kot je Eva* nekoč napisala: "Leopard print is benign in small doses."

*Eva iz Eva Internazionale, zdaj Dressful

(the journey) UNA FOLLIA VENEZIANA*

VENEZIA_the postcard

VENEZIA_the souvenir

Najti pravi par čevljev je podobno nori zaljubljenosti na prvi pogled in zgodi se ti, kadar najmanj pričakuješ. Spontan izlet v eno od mojih najljubših mest (včasih pozabim, kako zelo blizu smo lepoti), se je bližal koncu, ko sem jih zagledala v eni od številnih prodajaln. Približen notranji dialog med mano in mojo nakupovalno vestjo:

Jaz: OMG!OMG!OMG!

Moja vest: Kar lepo naprej korakaj, bella mia...

Jaz: Pa saj so znižani! 40%! Zadnje številke!

Moja vest: Pa saj jih vendar ne rabiš! Najbrž niti nimajo tvoje številke...

(vmeša se moj brat): Ooooo, ti so pa prav zate...Vsaj probaj jih no, da vidiš, kako stojijo...

Moja vest: Ne drzni si odpret teh vrat! Le kam jih boš nosila???

Jaz: Vsepovsod, doh...

Vstopim, pomerim, in bum, sledi takojšen naval evforije(saj pravim, da je podobno zaljubljenosti, potne roke in podobno...). Pogledujem proti bratu in njegovi punci, ki mi navdušeno kimata. Vest je že zdavnaj utišana.

Jaz(sramežljivo): Va bene, le prendo, grazie...:)

* Beneška norost

Finding the right pair of shoes is like falling in love and it happens when you least expect it. Sometimes I forget how close we are to the beauty of Venice...This time, the trip almost ended when I saw them in one shop. The inner dialog between me and my conscience:

Me: OMG! OMG! OMG!

C: Just keep walking, bella mia...

Me: But they're 40% off! Last pairs!

C: But you don't need them! Besides, they probably don't even have your number...

(my brother): Ooooo, they're sooo you!!! Just try them on, come on...

C: Don't you dare open that door! Where will you go in those shoes???

Me: Everywhere, doh...

I enter, try them on and bum, there it is, euforia( like falling in love, trust me, even my hands where sweaty...). I look at my brother and his girlfriend, they're saying yes, my conscience doesn't say a word.

Me(shy): Va bene, le prendo, grazie**...:)

* A Venetian madness

** Ok, I'll take them, thank you...

BACK HOME

I'm back from Florence and since this time, it was NOT a very cultural experience, I'm posting this photo :). Don't you just hate the nostalgic feeling when you return home? And it's raining? I'll be in my room all day, listening soundtracks and flipping through interior design magazines and making some order in my closet.

miu miu florence

CAUGHT IN TIME

Lida, Eva, Nina

Ta fotografija je čudovita. Nastala je nekega nedeljskega dopoldneva na bolšjem sejmu, in povem vam, ni lepšega kot preživeti dve sončni uri s prijateljicami, s katerimi smeha, kljub slabim novicam in kupom težav, ne manjka. Kava, sprehod, malo zabavnega stikanja, dragocena modna najdba(bravo Nina)- dragoceni trenutki, ki jih je Nina ovekovečila v starem ogledalu. Kot, da bi se znašle v neki drugi dimenziji, za vedno.